Pogosto se mi zdi, da ni vredno živeti. Izpoved, ki je pri mladem, energije in življenja polnem človeku ne pričakuješ, saj gre za izraz brezupa, nemoči, občutek ujetosti. A v raziskavi c, ki je iskala odgovor mladih na nova tveganja in težave v odraščanju, je kar tretjina anketiranih odgovorila tako. Pa tudi sicer iz njihovih občutij veje negativna samopodoba, nizko samospoštovanje, depresivnost.

Težave, vezane na izzive, ki se pojavljajo ob odraščanju, potrebujejo dodatno pomoč, svetovanje, nekakšno nevtralno, zanesljivo in po možnosti takojšnjo oporo. Kako bedeti nad zdravjem mladih, pri katerih se po ‘zaslugi’ raznovrstnih pritiskov in obremenitev njihova socialna in psihološka ranljivost vse bolj povečuje? Ustrezno rešitev bi lahko iskali v šolski medicini. V takšni, ki bi bila osredotočena v varstvo mladostnikov, v skrb za njihovo zdravje in za razvoj, ki bi bila prilagojena njihovim potrebam, v podobi nekoga, ki pri mladem človeku zna vzbuditi zaupanje, mu ponuditi roko in nakazati pot k reševanju težav. Pa gre iskanje najboljše možnosti za konkretno, takojšnjo pomoč mladim, ki se mora otresti predznaka stroge sterilnosti, včasih morda mladostniku preveč odbijajoče strokovnosti in tudi pogrešane zaupnosti, danes v pravo smer?

Zdravje in obnašanje mladih danes bo vzrok za obolevanje in umiranje leta 2020, ugotavljajo mednarodni medicinski strokovnjaki. In ob tem opozarjajo, da so prelomni trenutki, najsi gre za obete novega tisočletja ali za upanja mladostnikov, ki se soočajo s številnimi težavami in izzivi, katerim so nemalokrat le stežka kos, lahko tudi usodni. Zato je skrb zbujajoče, da so zdravstveni, pa tudi mentalni problemi mladih danes zelo podcenjen.

Raziskave, opravljene v devetdesetih letih, kažejo, da »imajo mladi v Sloveniji največ problemov ravno na tistih življenjskih področjih, ki so pomembna za njihovo socialno promocijo in odraščanje (šolski pritiski, zaposlitev). Skrb zbujajoči so tudi problemi, vezani na samopodobo in socialne stike (osamljenost) ter čustveni problemi (samodestruktivnost).« Vse to povečuje ranljivost mladih, ki se kaže v stopnjevanju težav in v kopičenju nerešenih problemov. »Ti izhajajo eden iz drugega, na primer slab šolski uspeh, slabe zaposlitvene možnosti, materialne, socialne, emocionalne, zdravstvene težave.«

Adolescenca kot čas možnosti in tveganj, v katerem samo kurativa kot zmanjševanje problemov nikakor ni dovolj, zahteva aktivno prizadevanje za zdravje. Če bi se odpovedali celovitemu načrtovanju varstva mladostnikov, bi pristali na ‘pozabljeno prihodnost’, je prepričana tudi stroka. Te pa Slovenija ne potrebuje. Nasprotno, zagotoviti bo treba pravšnjo strategijo, pisano na kožo mladim, s pomočjo katere bo mogoče najbolje preprečevati neželene težave, ki utegnejo marsikateremu mladostniku življenje obrniti na glavo – najsi gre za neželeno nosečnost, spolno prenosljive bolezni, za kajenje, uživanje alkohola, zlorabo drog, za nezgode, nasilje, za nezdravo prehranjevanje ali za endemične bolezni. Takšno strategijo, ki bo pogojem za odraščanje pri nas nadela novo podobo.